5. Monoštrski forum

CESCI je v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Budimpešti in Veleposlaništvom Madžarske v Ljubljani ter ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve in trgovino 4. oktobra 2022, po štiriletnem premoru, že petič organiziral Monoštrski forum. Cilj leta 2015 oživljene in z Monoštrsko izjavo okrepljene pobude je krepitev madžarsko-slovenskega sodelovanja, pospeševanje skupnih razvojev. Letošnji forum se je ukvarjal z izzivi razvoja obmejnega območja.

Forum se je začel s pozdravnimi besedami generalnega sekretarja CESCI, Gyule Ocskay, ki je obujal zgodovino Monoštrskega foruma ter izpostavil pomembnost današnje prireditve iz vidika razvoja območja. Po besedah glavnega sekretarja je pozdravil navzoče tudi župan mesta Monošter, Gábor Huszár. V svojem govoru je izpostavil nujnost zagona Skupnega sklada, ki je nujno pomemben iz vidika razvija celotne regije. Povedal je, da je regija že dokazala svojo pripravljenost in sodelovalno sposobnost glede uresničljivosti Sklada. To dokazuje tudi več, v bližnji preteklosti uresničenih razvojev. Nagovore sta zaključila govora veleposlanikov dveh držav. Nj. eksc. dr. Marjan Cencen, veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem je izpostavil odlične odnose med državama, medtem ko je Nj. eksc. Dávid Andor Ferenc, veleposlanik Madžarske v Republiki Sloveniji hvalil pomembnost foruma, saj nudi ta dogodek možnost za iskreno in na interesih lokalne skupnosti temelječo razpravo. Po njegovem mnenju temelji osnova dobrega razmerja med Madžarsko in Slovenijo v moči lokalnih odnosov, zato je spodbujal narodnosti k ohranjanju svojih narodnih značilnostih in k zavedanju njihove premostitvene vloge.

Prva panelna razprava dogodka je obravnavala možnosti slovensko-madžarskega čezmejnega sodelovanja in razvoj obmejnih območij. Po uvodnih mislih Gyule Ocskay je svoje misli delil  dr. Aleksander Jevšek, minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko RS. Obujal je svoje izkušnje, pridobljene na prejšnjih forumih, katerih se je še udeležil kot župan in izrazil veselje, da se je lahko sedaj vrnil kot odločevalec. Z omembo predhodnih projektov je po njegovem mnenju najbolj potrebno povečanje zmožnosti obdrževanja prebivalstva območja, na kar sedanji centralizacijski postopki neugodno vplivajo. Zaradi tega bi morala kohezijska politika – nasproti kriznega upravljanja – dati veliko večji poudarek na razvoj obmejnih območij. Z madžarske strani, v imenu Ministrstva za prostorski razvoj se je foruma udeležil dr. Latorcai Csaba,  državni sekretar in namestnik ministra, ki je imenoval regijo kot simbol razpisane nove madžarske politike za razvoj. V svojem govoru je povedal, da je treba razvojno logiko, ki temelji na čezmejnih regijskih identitetah, podpirati. Po njegovem mnenju danes tukaj živeči gledajo na obmejno lego, ki so jo prej doživljali kot slabost, že kot na možnost, kar dobro odraža bistvo razvojne politike nove vlade, saj se lahko pričakuje resna decentralizacija v regionalnem razvoju. Na koncu svojega govora je državni sekretar izpostavil turistični potencial regije, ki ga lahko s skupnimi turističnimi razvoji dalje stopnjuje. Na to se je odzval Gyula Ocskay, ki je poudaril pomembnost prostorske logike, ki bi privedla do upoštevanja in vzpostavitve funkcionalnih zaledij. Naslednja udeleženka panela je bila s slovenske strani Vesna Humar, državna sekretarka, predstavnica Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je pritegnila pozornost na vrednoto in potencial dvojezičnosti v regiji. Po njenem mnenju sta kulturna sestavljenost in raznovrstnost regije velik zaklad za obe državi, zato ne smemo gledati na narodnostne manjšine kot na socialno ogrožene skupine. Po njenem stališču je srečno, če v določenih primerih lokalni nivo prehiti politiko in odločanje. V slovensko-madžarskem obmejnem območju je to opazno, za ohranjanje tega je treba tudi v nadaljevanju paziti na to. Panelno razpravo je s svojim govorom zaključila dr. Balozsán Lívia, namestnica vodje sektorja, ki je v imenu Ministrstva za mednarodno gospodarstvo in za zunanje zadeve posredovala sporočilo državnega podsekretarja, Kiss-Parciu Péterja in predstavila načrtovan program, katerega tehnično izvedbo bo naredil MURABA EZTS. Po njenih besedah je mednarodna pogodba, ki vzpostavlja pravno osnovo za Skupni sklad, začela veljati maja. V svojem govoru je utrdila svoje slovenske partnerje v tem, da je na madžarski strani že padla ugodna odločitev s strani vlade ter da je Madžarska pripravljena zagotoviti vire in sprožiti program.

Drugi panel je nudil možnost za obravnavanje razvojnih izzivov in potencialov slovensko-madžarskega obmejnega območja. Moderiranje je zagotovil Jaschitz Mátyás, sodirektor CESCI-ja, ki je v svojem uvodu prešel na pokrajinske danosti regije, na interetnične odnose, na na kraju samem izkušene družbene postopke (staranje, zaposlovanje) in na pomembno organizacijo obmejnega območja, ki je lahko odlično sredstvo za nadaljno integracijo, na MURABA EZTS. Med šestimi povabljenimi udeleženci okrogle mize so bili Balogh Bernadett, predsednica Madžarsko-slovenskega oddelka Madžarske gospodarske zbornice, Holecz Károly, predsednik Državne slovenske samouprave, Aleš Mrkela, vodja programa Interreg VI-A Slovenija-Madžarska, Orban Dušan, član Pomurske Madžarske Samoupravne Narodne Skupnosti, Polgár Tibor, poslovodja Westpannon Team Nonprofit d.o.o.-ja in Tadej Ružič, predsednik Razvojnega sveta Pomurske regije. Kot prvo so razpravljali o izkušnjah ter ocenili danosti in razvojne možnosti. Po mnenju Tadeja Ružiča je največji izziv ustaviti upadanje števila prebivalstva, ki ga doživljamo v regiji, in obdržanje lokalne mladine. Predpogoj tega je ustvarjanje delovnih mest, za kar so lokalna majhna in srednjo velika podjetja dober primer, ampak poleg tega je tudi zagotovitev potrebnih javnih storitev nepogrešljiva. Zdelo se mu je pomembno poudariti dobro kvaliteto življenja v regiji, saj je obmejno območje zaradi odličnih naravnih danostih in dobre javne varnosti privlačno bivališče. Polgár Tibor se od konca 90-ih let ukvarja z regijskimi projekti, izmed katerih je bila vključitev slovenske železnice med prvimi. Od takrat so se uresničili številni drugi dobri projekti na področju turizma in obnovljive energije, ampak ohranjanje biotske raznovrstnosti in obdržanje vode bosta v prihodnosti dobila še večjo vlogo. V primerjavi z drugimi deli županije ima obmejno območje zelo močno civilno družbo, sodelovanje sosednjih držav (AT/SI/HU/HR) pa poteka intenzivno, kar se šteje za velik potencial iz vidika nadaljnjih razvojev. Po njegovih besedah so notranji viri regije pomembni, zaradi česar je lahko postala regija privlačna turistična destinacija. Glede dostopnosti javnih storitev je regija prikrajšana, saj se mesta z večjimi funkcijami nahajajo na obrobju regije. Aleš Mrkela je izpostavil družbene vplive programa Interreg, saj lokalna mladina potrebuje storitve in kulturne dogodke. To potrebo poskuša zadovoljiti program Interreg z upoštevanjem drugih dejavnikov (biotska raznovrstnost, zaščita pred poplavami, energetika, kanalizacija itd.). Balogh Bernadett je predstavila Oddelek Madžarske gospodarske zbornice in njegove cilje. Leta 2021 se je slovenski oddelek Madžarske gospodarske zbornice obnovil in tudi trenutno poteka osvežitev članstva. Cilj gospodarske zbornice je, da se podjetja na obeh straneh meje povežejo in skupaj krepijo privlačnost regije. Predsednica meni, da so danosti odlične, ampak za ohranjanje tega je treba namesto množičnega turizma dajati prednost kvalitetnemu turizmu, ki temelji na podeželskem okolju in na bližini narave. Po njenem mnenju so podjetja regije sposobni za razvoj, če jim zagotovi politika primerno okolje. Holecz Károly je prav tako navedel izseljevanje prebivalstva kot največji izziv, kar izhaja iz pomanjkanja delovnih mest in storitev. Po njegovih besedah je Razvojni program Porabja na začetku koncentriral na razvoj kulturnih domov in lokalnih etnografskih muzejev, ampak že čim večjo vlogo dobiva tudi podpora majhnih in srednjo velikih podjetij. Infrastrukturno omrežje (stanje cest, izgradnja interneta, kanalizacija itd.) regije je v nekaterih krajih še vedno pomanjkljivo, reševanje tega je nepogrešljivo za to, da se v regiji vzpostavijo pogoji sodobnega načina življenja. Poleg infrastrukture je treba nameniti pozornost tudi človeškim virom, saj Avstrija privlači mlade iz regije ter je treba spodbujati lokalne prebivalce za priznavanje svoje slovenske identitete. Orban Dušan je opozoril na odrinjenost regije, saj je politika opazila to regijo le v preteklih 5-10 letih. Zaradi tega nastala zaprtost je imela tudi svoje prednosti, saj so lahko lokalni prebivalci ohranili svojo identiteto in svoje tradicije. V nadaljevanju pa je potrebno izpopolnjevanje regije, ampak to je možno le z vključevanjem in zastopanjem interesov domačinov.

Naslednja tema panela se je ukvarjala s potenciali regije. Orban Dušan je opozoril na termalne vode regije in na njihovo uporabo za daljinsko ogrevanje, kar je lahko primerno sredstvo tudi za upravljanje energetskih izzivov. Holecz Károly je poudaril vlogo kmetijstva, katerega izdelke in z njim povezano kulturo bi lahko širili s pomočjo kratkih posnetkov in spletne strani. Tudi Balogh Bernadett je argumentirala za vzpostavitev takšnega lastnega branda, ki bi bil sposoben združiti obmejne gospodarske akterje. Stične točke so opazne na področju turizma, kmetijstva in trgovanja, ti lahko služijo kot dobra izhodiščna točka. Aleš Mrkela bi uvedbo skupne blagovne znamke uporabil za stopnjevanje sodelovalne nagnjenosti, saj trenutno želijo vsi ponudniki storitev sami nagovoriti čim več gostov. Na forumih se trenutno madžarski in slovenski partnerji še itak izolirajo drug od drugega, ampak se najdejo tudi dobri primeri (npr.: Rokodelska akademija). Zaradi tega je treba ustvariti nadaljnje možnosti za sodelovanje in pospeševanje odkritega dialoga. Toda v teku razvojev je treba nameniti posebno pozornost ohranjanju stanja stanujočega okolja, da ti ne bi bili žrtev razvojnih ciljev turizma. Polgár Tibor je omenil vlogo že obstoječih (tematskih) forumov, ki prispevajo k razumevanju drug drugega. Kot primer je omenil županijske projekte, turistične poti (kolesarska pot vzdolž nekdanje „železne zavese”, Amazonas Evrope) ali povečanje energetske učinkovitosti javnih institucij (Greenline). Po njegovem mnenju je lahko v prihodnosti skupna tema vzpostavitev krožnega gospodarstva ali okrepitev biotske raznovrstnosti. Krog vprašanj je zaključil Tadej Ružič, ki je izpostavil kulturne prireditve, saj bi lahko mlade najbolj vzgajali za sodelovanje prek športnih in izobraževalnih programov.

V zvezi komplementnih danosti je Tadej Ružič poudaril kulturno gospodarstvo in podobne danosti. Povezano s tem je Polgár Tibor izpostavil razvoj skupnih kapacitet, saj občine delujejo z vedno manjšim številom, kar bo pomenilo velik izziv v naslednjih letih. Glede lokalne proizvodnje majhnih obratov se mu zdi slovenska stran – zaradi zgodovinskih danostih – bolj močna, k čemu se mora madžarska stran priključiti. Pri upravljanju pomanjkanja teh kapacitet lahko nudi primerno pomoč EZTS. Aleš Mrkela je predlagal večjo izkoriščenje geotermičnih virov energije in sodelovanje na področju kmetijstva, z upoštevanjem širjenja dvojezičnosti. To je dopolnil Orban Dušan, ki je omenil gostoljubnost regije in njene posamezne kulinarične tradicije. Holecz Károly pa je opozoril na izčrpavanje skupnih danostih (npr.: mlini, jezik, kulturna pokrajina) skozi MURABA EZTS.

Panel se je zaključil s prikazom konkretnih projektov. Orban Dušan je predstavil zeleni projekt v Domanjševcih, ki služi varstvu podnebja in razvoju lokalnega turizma. Holecz Károly je poudaril vlogo Narodnega parka Őrség, saj je soglasje narodnega parka nujno potrebno pri vseh investicijah. Kot ovira se je pojavilo pomanjkanje kooperacije treh narodnih parkov regije. Balogh Bernadett je prinesla primerez a projekte počasnega turizma iz Lentija in kraja Gosztola. Polgár Tibor je omenil božjo pot svetega Martina, ki je primerna za združitev regije. Po vzoru tega bi lahko povezali spiritualne dediščine, ki bi bile dostopne peš in s kolesom.

Tretji panel je dal poudarek na demografske izzive, s posebno pozornostjo za vzpostavitev starejšim in mlajšim prijazne regije. Okroglo mizo je moderiral Dušan Mukics, glavni urednik televizijske oddaje Slovenski utrinki. Kot prvi je spregovoril zasl. prof. dr. Jože Gričar, koordinator Global Network of Associations and Networks: Retirees Developing Silver Economy, ki je pritegnil pozornost na potenciale, značilne za gospodarstvo seniorjev. Po njegovem mnenju bi lahko človeštvo veliko pridobilo z uporabo srebrnega gospodarstva, ampak družba trenutno ni pripravljena, ne vé kaj naj počne z dolgo živelimi starejšimi. Izpostavil je, da tudi v tretjem življenjskem obdobju se ne sme zanemariti učenje, saj se je treba prilagajati spremenljivemu svetu. K temu je potrebna tudi vključitev mlajših generacij. Da bi se starejši lahko uveljavili, je nujno potrebno objaviti takšne publikacije kot je Seniors Guide, ki v obliki kataloga sestavi seznam dostopnih storitev za starejše. Treba je omogočiti, da se lahko vsi starejši, ki lahko in ki želijo delati, ponovno integrirajo na trg delovne sile. Pri vsem tem lahko veliko pomaga digitalizacija, ampak za uporabo tega je potrebno tudi znanje. Nato je Kovács István, predsednik društva Hegypásztor Kör predstavil primer, ki se nanaša na integracijsko sodelovanje in dialog. V kraju Oszkó delujoča pobuda se je v 80-ih letih začela z reševanjem vinskih kletov, ampak danes so že postali društvo, ki poleg skupnih dogodkov, ki služijo ohranjanju tradicij in ljudskih vrednot, tvori skupnost in krepi navezanost na naselje, regijo.  Osredotoča se na predajo in izročitev znanja, ki ga posedujejo starejši.

Okrogla miza je ustvarila možnost tudi za zastopanje mlajših generacij. Ines Ftičar, predsednica Pomurskega madžarskega mladinskega društva je predstavila krovno organizacijo mladih, ki živijo v petih občinah z madžarskim prebivalstvom. Društvo se ukvarja s sedmimi tematskimi področji, med njimi so tudi kulturni, izobraževalni in dobrodelni programi. Zahvaljujoč podpori madžarske vlade imajo skupni prostor, ki nudi mesto dogodkom pomurske madžarske mladine. Ines Ftičar meni, da izseljevanje mladih ne povzroča nizko število zaposlitvenih možnostih, ampak neprimerna izbira veje. Po njenem mnenju mladi iz regije za bivališče izberejo predvsem glavna mesta ter Pécs in Maribor, kjer lažje najdejo njihovi izobrazbi primerno službo. Društvo izvaja tudi integracijske projekte, za katere so dober primer skupni izleti društva Palinka. Drug mlad član pogovora je bil Kovács Tamás, direktor Razvojne agencije Slovenska krajina in hkrati tudi predstavnik Društva porabske mladine. Podobno slovenskemu partnerskemu društvu so tudi tukaj priljubljene ekskurzije ter možnosti za šport, ampak zaradi bližine Avstrije in vpliva COVID-19 so se obstoječi odnosi poslabšali. Izboljšanje prometne infrastrukture ter razširitev ponudbe kulturnih programov se mu zdita kot razvojni možnosti, razen tega želi zaradi usklajene dejavnosti tesneje povezati stik med dvema narodnostnima mladinskima društvama. V okviru panela je imel možnost spregovoriti tudi direkto MURABA EZTS, Papp Bálint. On je poudaril upadanje števila prebivalstva v regiji, čemu so narodnosti še bolj izpostavljene, vse to pa vpliva tudi na možnosti gospodarskega razvoja. V regiji sta istočasno prisotna pomanjkanje delovne sile in kvalitetnega delovnega mesta. Povečanju lokalnega zaposlovanja je služil projekt „Tukaj je tvoja prihodnost”, ki temelji na mladini, izobraževanju in gospodarstvu. Poleg pospeševanja obstoja doma je potrebno tudi organiziranje skupnosti, pri čimer je lahko EZTS zaradi svoje povezovalne vloge, primerno orodje. Skrbna regija oziroma vzpostavitev mladim in starejšim prijazne regije je pomembno za MURABA EZTS, ampak za to je nujno potrebna podpora od spodaj prihajajočih pobud. Takšni integracijski programi so bili mestni sprehodi in univerza za tretje življenjsko obdobje, ki temeljijo na predajanju znanja. Poudaril je, da obstajajo v regiji takšne razvojne potrebe, ki jih iz dostopnih virov zanesljivo ne morejo uresničiti, ampak bi bil njihov zagon pereč. Med te je uvrstil domove mladoporočencev in tud idom za starejše. Oba razvoja bi neposredno in bistveno pomagala preprečiti izseljevanje iz etnično mešano naseljene regije, upadanje števila prebivalstva. Oblikovanju starejšim prijazne regije služi projekt „MotivAge” MURABA EZTS-ja, ki ga je predstavila projektna menedžerka, Mateja Kučan. V okviru projekta je bil vzpostavljen sistem pametne ure, poleg katerega so v krogu starejših izvedli tudi tri ankete. Med izvajanjem ankete so bile med drugim zbrane tudi lažje opravljive možnosti zaposlitve za starejše, vendar so poleg vsega tega imeli pred očmi tudi prostovoljno opravljanje dela.

Na koncu panela se je jasno prikazalo, da digitalizacija v isti meri služi zadovoljevanju potreb starejših in mladih, ampak so osebna srečanja za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja nepogrešljiva. Zaradi tega so se udeleženci strinjali s tem, da je Monoštrski forum uspešno prispeval k povezovanju akterjev regije, zato se jim zdi potrebno nadaljevanje forumov.